Razprave
V letih 2021 in 2022 smo v cerkvi sv. Petra v Bodovljah na velikem in dveh stranskih oltarjih izvedli konservatorsko-restavratorske posege, ki so bili že predstavljeni v Loških razgledih in poročilih Zavoda za kulturno dediščino Slovenije.[1] V dosedanjih objavah še ni bilo pojasnjeno odkritje signature avtorja poslikave velikega oltarja. Ravno tako doslej še ni bilo znano, kdo je izdelal figuro voščenega Jezusa na stranskem oltarju. V uršulinski cerkvi v Škofji Loki smo namreč našli mavčne kalupe za voščene odlitke, jih konservirali-restavrirali in želeli ugotoviti morebitne povezave z bodoveljskim voščenim Jezusom. V nadaljevanju bomo na kratko predstavili diagnostične metode in rezultate odkrivanja signature na velikem oltarju ter neuspešno iskanje avtorja voščenega Jezusa. Prispevek predstavlja izhodišče za nadaljnje umetnostnozgodovinske raziskave.
Voščeni kip Jezusa v relikviariju na stranskem oltarju sv. Neže smo konservirali-restavrirali skupaj z relikviarijem in pri tem ugotovili, da je Jezusova figura delo klaris. V Škofji Loki so voščene odlitke sicer izdelovale sestre uršulinke, ki so nadaljevale delo klaris, in zadnja, ki jih je odlivala, je bila s. Štefana Bernik (1893–1965).[2] Možno bi bilo, da so uršulinke pri delu uporabljale pripomočke klaris, vendar se je ob primerjavi s kalupi za voščene kipe, ki jih hranijo v uršulinski cerkvi v Škofji Loki, izkazalo, da nobeden ne ustreza bodoveljskemu Jezusu.
Več sreče smo imeli pri analizi signature na velikem lesenem oltarju. Za tabernakljem je vidna signatura z letnicami (1784–1845–1905. // Iv. Puc // ŠK. Loki.). Oltar je bil v preteklosti dvakrat preslikan, zadnje posege je izvedel podobar Ivan Puc leta 1905. Preslikal je oltar v celoti in na robove draperij in kapitelov nanašal imitacijo pozlate. Z odgovorno konservatorko Tjašo Pristov (ZVKDS OE Ljubljana) smo se dogovorili, da preslikav na oltarjih ne odstranimo in prezentiramo vidno stanje barvne plasti. S prostim očesom se je dalo razbrati, da je pod obstoječo signaturo še druga. Zaradi dogovora o neodstranitvi preslikav smo se odločili za neinvazivno preiskavo barvnih plasti, ki smo jo izvedli v letu 2024 in s katero smo iskali ime avtorja prekritih poslikav. Uporabili smo optične preiskave. Z izbranimi metodami fotografije pri vidni svetlobi (VIS), z infrardečo fotografijo (IR) in infrardečo fotografijo v nepravih barvah (IRFC) smo lahko rekonstruirali napis v celoti: »Stephan // Schubiz // Maler. Polane. 39 // Renovirt 1845 // 1784«.[3] Ugotovili smo, da je Štefan Šubic (1820–1884)[4] poslikal veliki oltar leta 1845. Šubic je deloval na Gorenjskem, predvsem v Poljanski dolini. Bil je mojster za sakralno opremo. Pozlatarske tehnike in slikanje mu niso bili tuji. Z odkritjem Šubičevega podpisa na velikem oltarju v Bodovljah se je seznam njegovih doslej znanih del dopolnil, za podrobnejše analize pa bo potrebna nadaljnja umetnostnozgodovinska raziskava.
OPOMBE IN VIRI
1 Naravoslovne raziskave je izvedel mag. Andrej Hirci, konservatorski nadzor je vodila mag. Tjaša Pristov, oba z ZVKDS OE Ljubljana. Posege na velikem oltarju je izvedla Albina Kržič, samozaposlena v kulturi, konservatorka-restavratorka. Tjaša PRISTOV, Poročilo o konservatorskem-restavratorskem posegu na stenski poslikavi na slavoloku v cerkvi. Bodovlje - cerkev sv. Petra EŠD 2519, Ljubljana 2021; Albina KRŽIČ, Konservatorsko-restavratorski posegi na lesenih polikromiranih oltarjih v cerkvi sv. Petra, Bodovlje (EID: I-025 I), Loški razgledi, 69, 2022, str. 265–272; Andrej HIRCI, Ugotavljanje avtorstva signature na oltarni niši. Glavni oltar v cerkvi sv. Petra v Bodovljah pri Škofji Loki. Poročilo naravoslovnih preiskav, Ljubljana 2024.
2 Nataša POLAJNAR FRELIH et al., Jesulus Pragensis. Praški Jezušček in druge voščene figure v Slovenskem verskem muzeju, Ivančna Gorica 2005, str. 14.
3 HIRCI 2024 (op. 1), str. 14.
4 Več o Štefanu Šubicu: Andrej UJČIČ, Šubic, Štefan (1820–1884), Slovenska biografija, http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi674878/#slovenski-biografski-leksikon (19. 11. 2024).