Razprave
Z letošnjim letom je zaživela spletna stran Digitalni arhiv Franceta Steleta, ki je nastala pod okriljem Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU (UIFS) in ob finančni podpori Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. Gre za prvo spletno stran, na kateri je združeno digitalizirano gradivo iz zapuščine Franceta Steleta. Glavnino zavzema gradivo, ki ga hrani UIFS in obsega beležnice s terenskimi zapiski Franceta Steleta, prepise beležnic v obliki tipkopisov in fototeko UIFS. Vključene so tudi informacije oz. gradivo drugih institucij, kot so Biblioteka SAZU (seznam korespondentov Franceta Steleta), Narodna in univerzitetna knjižnica (izbrane digitalizirane publikacije Franceta Steleta) in Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino (spletne povezave do posameznih spomenikov, vpisanih v Register nepremične kulturne dediščine). Gradivo predstavlja enega najpomembnejših virov za raziskovanje, varovanje, obnavljanje in populariziranje umetnostne in kulturne dediščine na Slovenskem ter je nadvse dragoceno tako za temeljne raziskave kot tematsko ožje profilirane analize, opozarja pa tudi na pomen dediščine za družbo in na njen gospodarski, zlasti turistični potencial.
Z letošnjim letom je zaživela spletna stran Digitalni arhiv Franceta Steleta, ki je nastala pod okriljem Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU (UIFS) in ob finančni podpori Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. Gre za prvo spletno stran, na kateri je združeno digitalizirano gradivo iz zapuščine Franceta Steleta. Glavnino zavzema gradivo, ki ga hrani UIFS in obsega beležnice s terenskimi zapiski Franceta Steleta, prepise beležnic v obliki tipkopisov in fototeko UIFS. Vključene so tudi informacije oz. gradivo drugih institucij, kot so Biblioteka SAZU (seznam korespondentov Franceta Steleta), Narodna in univerzitetna knjižnica (izbrane digitalizirane publikacije Franceta Steleta) in Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino (spletne povezave do posameznih spomenikov, vpisanih v Register nepremične kulturne dediščine). Gradivo predstavlja enega najpomembnejših virov za raziskovanje, varovanje, obnavljanje in populariziranje umetnostne in kulturne dediščine na Slovenskem ter je nadvse dragoceno tako za temeljne raziskave kot tematsko ožje profilirane analize, opozarja pa tudi na pomen dediščine za družbo in na njen gospodarski, zlasti turistični potencial.
Osrednji del digitaliziranega gradiva na spletni strani zavzemajo terenski zapiski Franceta Steleta. Nastali so v času, ko je Stele deloval kot konservator, tj. od leta 1913, v beležnice pa si je svoja opažanja zapisoval vse do konca šestdesetih let 20. stoletja. Opisal je stanje izbranih umetnostnih spomenikov na Slovenskem in v sosednjih državah iz obdobja med obema vojnama in pozneje, umetniške zbirke v muzejih in na gradovih, gradivo iz župnijskih arhivov ipd. Pri spomenikih, ki niso več ohranjeni, so terenski zapiski pogosto najpomembnejši ali celo edini vir o njih. Pozneje so bili transkribirani v obliki tipkopisov, dodani so jim bili tudi citati iz strokovne periodike in drugih virov, ki se nanašajo na spomenike, ki jih je popisoval Stele. Transkribirano gradivo je bilo urejeno topografsko, po abecednem seznamu. Gradivo v izvirni obliki je predstavljalo temelj v procesu digitalizacije, zato smo upoštevali načelo povezljivosti digitalizatov z izvirniki in pri poimenovanju datotek ohranili naslove, kot so navedeni na izvornem gradivu. Ker v izvirnikih zasledimo tudi zastarele toponime ali zgolj opisno podane lokacije spomenikov, smo v želji, da bi optimizirali uporabniško izkušnjo spletne strani, dodali metapodatke, ki omogočajo lažjo identifikacijo posameznih spomenikov in olajšajo iskanje na spletni strani.
Osrednji del digitaliziranega gradiva na spletni strani zavzemajo terenski zapiski Franceta Steleta. Nastali so v času, ko je Stele deloval kot konservator, tj. od leta 1913, v beležnice pa si je svoja opažanja zapisoval vse do konca šestdesetih let 20. stoletja. Opisal je stanje izbranih umetnostnih spomenikov na Slovenskem in v sosednjih državah iz obdobja med obema vojnama in pozneje, umetniške zbirke v muzejih in na gradovih, gradivo iz župnijskih arhivov ipd. Pri spomenikih, ki niso več ohranjeni, so terenski zapiski pogosto najpomembnejši ali celo edini vir o njih. Pozneje so bili transkribirani v obliki tipkopisov, dodani so jim bili tudi citati iz strokovne periodike in drugih virov, ki se nanašajo na spomenike, ki jih je popisoval Stele. Transkribirano gradivo je bilo urejeno topografsko, po abecednem seznamu. Gradivo v izvirni obliki je predstavljalo temelj v procesu digitalizacije, zato smo upoštevali načelo povezljivosti digitalizatov z izvirniki in pri poimenovanju datotek ohranili naslove, kot so navedeni na izvornem gradivu. Ker v izvirnikih zasledimo tudi zastarele toponime ali zgolj opisno podane lokacije spomenikov, smo v želji, da bi optimizirali uporabniško izkušnjo spletne strani, dodali metapodatke, ki omogočajo lažjo identifikacijo posameznih spomenikov in olajšajo iskanje na spletni strani.
Steletovi terenski zapiski so bili tudi glavno vodilo pri oblikovanju logotipa spletne strani. Sestavljata ga Steletovi začetnici F in S: črka F je povzeta po tipografiji pisalnega stroja, s pomočjo katerega so bili Steletovi zapiski transkribirani, in se nanaša na tipkopise, ki predstavljajo tisti del gradiva, ki je največ v uporabi. Črka F prehaja v navadni svinčnik, kakršnega je uporabljal Stele pri pisanju v beležnice. Svinčnik piše inicialo S in tako opozarja na Steletovo terensko delo, ki predstavlja temelj vsega gradiva.
Steletovi terenski zapiski so bili tudi glavno vodilo pri oblikovanju logotipa spletne strani. Sestavljata ga Steletovi začetnici F in S: črka F je povzeta po tipografiji pisalnega stroja, s pomočjo katerega so bili Steletovi zapiski transkribirani, in se nanaša na tipkopise, ki predstavljajo tisti del gradiva, ki je največ v uporabi. Črka F prehaja v navadni svinčnik, kakršnega je uporabljal Stele pri pisanju v beležnice. Svinčnik piše inicialo S in tako opozarja na Steletovo terensko delo, ki predstavlja temelj vsega gradiva.
Spletno stran Digitalni arhiv Franceta Steleta sestavlja več zavihkov, v katerih je objavljeno digitalizirano gradivo: Spomeniki, Beležnice, Tipkopisi, Fototeka, Bibliografija, Korespondenti; zavihka O Francetu Steletu in O digitalnem arhivu Franceta Steleta pa sta informativnega značaja. Gradivo je razvrščeno po vrsti gradiva ter urejeno z abecednimi in numeričnimi seznami, ki omogočajo pregled nad posameznimi sklopi gradiva.
Uporabniki lahko poiščejo gradivo na domači strani, ki omogoča hitro iskanje po celotnem gradivu ali podrobnejše iskanje znotraj zavihkov, ki ponujajo še več rezultatov. V zavihku Spomeniki je možno iskanje v štirih brskalnikih, in sicer po spomenikih (npr. če v brskalnik vpišemo iskalni pojem »cerkev sv. Roka«, se izpišejo vse cerkve s tem patrocinijem; možno je tudi iskanje po tipu spomenika z vnosom stvarnih imen, npr. cerkev, samostan, kapela, znamenje, kapelica, grad, graščina, dvorec, naselje, mestno jedro, hiša itd.), po EID (izpiše se posamezni spomenik, kot je zaveden v Registru nepremične kulturne dediščine), naselju (izpišejo se vsi spomeniki, ki jih je popisal France Stele v posameznem naselju, med njimi je tudi nekaj krajev iz sosednjih držav) in občini (izpišejo se vsi spomeniki na območju posamezne občine; v primeru tujih krajev pa se v brskalnik vpiše ime države, npr. Avstrija). Ob kliku na želeni rezultat se odpre podstran posameznega spomenika, v kateri je več rubrik: Tipkopisi (objavljeni so tipkopisi v datoteki PDF, pri čemer je zaradi ohranjanja povezljivosti z izvirnim gradivom lahko v eni datoteki navedenih več spomenikov iz istega kraja in je zato treba v digitalizatu poiskati želeni spomenik), Podatki (navedeni so normirano ime naselja, občina, EID z interaktivno povezavo do spletne strani Registra nepremične kulturne dediščine ter naslov mape, ki se nanaša na izvirno gradivo tipkopisov, poimenovanih tako s toponimi kot z opisnimi naslovi), Lokacija (prikaže se zemljevid Slovenije z označenim krajem, v katerem se spomenik nahaja), Beležnice (prikaže se seznam digitalizatov vseh beležnic, v katerih so terenski zapiski o spomeniku; digitalizatom sledi seznam virov, tj. beležnic z navedbo strani, na katerih je zapis o spomeniku, in drugih virov oz. objav o spomeniku, ki so navedeni v tipkopisih, pri čemer je poskrbljeno, da so naslovi objav in drugega gradiva, ki so v tipkopisih skrajšani v kratice, navedeni v razvezani obliki) in Sorodne vsebine (npr. drugi spomeniki v naselju, občini).
V zavihku Beležnice so objavljeni digitalizati Steletovih terenskih zapiskov v beležnicah. V njegovih terenskih zapiskih je zajeto stanje spomenikov pred restavratorskimi posegi ali uničenjem po 2. svetovni vojni in je zato ključnega pomena pri izdelavi historiata spomenikov in vrednotenju originalne substance. Pri spomenikih, ki niso več ohranjeni, so terenski zapiski pogosto najpomembnejši in celo edini vir o njih. Digitalizati so razvrščeni po rimskih številkah oz. naslovih beležnic. Steletove beležnice s terenskimi zapiski so bile namreč poimenovane z rimskimi številkami oz. z rimskimi številkami in črko A, nekaj beležnic pa z naslovi, ki sporočajo vsebino zapiskov (npr. Plečnik). Sklic na beležnice je zabeležen v tipkopisih Steletovih terenskih zapiskov. Iskanje v spletnem brskalniku je možno po rimskih številkah oz. naslovih, s katerimi so poimenovane beležnice.
V zavihku Tipkopisi so objavljeni digitalizati tipkopisov, ki so razvrščeni topografsko po abecedi, znotraj krajev pa po posameznih spomenikih. Poleg Steletovih zapiskov so v tipkopisih navedeni tudi sklici na objave v periodiki starejšega datuma in drugo gradivo. Iskanje je možno po toponimih, spomenikih (npr. cerkev sv. Martina) in ključnih besedah (npr. arhiv, grad).
V zavihku Fototeka so objavljeni digitalizati slikovnega gradiva. Fotografsko gradivo je pomembno kot vizualni dokument spomenikov in dopolnjuje Steletove terenske zapise. Slikovno gradivo obstaja le za določene spomenike in ne za vse, ki jih je popisal Stele, v nekaterih primerih pa je na voljo le slikovno gradivo, terenski zapiski pa ne. V sliki je zajet velik del Slovenije in njene kulturne dediščine, manjši del predstavlja slikovno gradivo nekaterih tujih krajev zlasti iz sosednjih držav. Gradivo je razvrščeno topografsko po abecedi, znotraj krajev pa po posameznih spomenikih. Iskanje je možno po toponimih ali spomenikih. Na voljo sta dva brskalnika, izmed katerih je v prvem spustni seznam, urejen topografsko, po abecedi.
V zavihku Bibliografija so navedene izbrane bibliografske enote Franceta Steleta in spletne povezave do digitalizatov na spletni strani dLib. Celotna Steletova bibliografija obsega okoli 800 enot (monografij, poglavij v monografijah in člankov) ter več kot 1200 leksikalnih in enciklopedičnih gesel. Časovni razpon objav sega od Steletovih gimnazijskih let do poklicnega obdobja in tudi posthumnih objav. Digitalni arhiv prinaša izbor vidnejših Steletovih objav, ki po pestrosti naslovov pričajo o njegovi vsestranskosti, spletne povezave pa bralcem omogočajo prebiranje tistih del, ki so bila digitalizirana. Iskanje je možno po ključnih besedah iz naslovov publikacij.
V zavihku Korespondenti je objavljen abecedni seznam korespondentov (osebna in korporativna imena), s katerimi si je Stele dopisoval, leta, v katerih si je dopisoval z njimi, in število kosov korespondenčnega gradiva. Steletov korespondenčni arhiv obsega okrog 2130 korespondentov, ki so mu poslali okoli 12.000 dopisov. Iskanje je možno po imenih korespondentov ter po letnicah začetka in konca dopisovanja. Korespondenčni arhiv Franceta Steleta hrani Biblioteka SAZU.
V zavihku O Francetu Steletu je biografski zapis o Steletu, v zavihku O Digitalnem arhivu Franceta Steleta pa navodila za uporabo spletne strani.
V zavihku Beležnice so objavljeni digitalizati Steletovih terenskih zapiskov v beležnicah. V njegovih terenskih zapiskih je zajeto stanje spomenikov pred restavratorskimi posegi ali uničenjem po 2. svetovni vojni in je zato ključnega pomena pri izdelavi historiata spomenikov in vrednotenju originalne substance. Pri spomenikih, ki niso več ohranjeni, so terenski zapiski pogosto najpomembnejši in celo edini vir o njih. Digitalizati so razvrščeni po rimskih številkah oz. naslovih beležnic. Steletove beležnice s terenskimi zapiski so bile namreč poimenovane z rimskimi številkami oz. z rimskimi številkami in črko A, nekaj beležnic pa z naslovi, ki sporočajo vsebino zapiskov (npr. Plečnik). Sklic na beležnice je zabeležen v tipkopisih Steletovih terenskih zapiskov. Iskanje v spletnem brskalniku je možno po rimskih številkah oz. naslovih, s katerimi so poimenovane beležnice.
V zavihku Tipkopisi so objavljeni digitalizati tipkopisov, ki so razvrščeni topografsko po abecedi, znotraj krajev pa po posameznih spomenikih. Poleg Steletovih zapiskov so v tipkopisih navedeni tudi sklici na objave v periodiki starejšega datuma in drugo gradivo. Iskanje je možno po toponimih, spomenikih (npr. cerkev sv. Martina) in ključnih besedah (npr. arhiv, grad).
V zavihku Fototeka so objavljeni digitalizati slikovnega gradiva. Fotografsko gradivo je pomembno kot vizualni dokument spomenikov in dopolnjuje Steletove terenske zapise. Slikovno gradivo obstaja le za določene spomenike in ne za vse, ki jih je popisal Stele, v nekaterih primerih pa je na voljo le slikovno gradivo, terenski zapiski pa ne. V sliki je zajet velik del Slovenije in njene kulturne dediščine, manjši del predstavlja slikovno gradivo nekaterih tujih krajev zlasti iz sosednjih držav. Gradivo je razvrščeno topografsko po abecedi, znotraj krajev pa po posameznih spomenikih. Iskanje je možno po toponimih ali spomenikih. Na voljo sta dva brskalnika, izmed katerih je v prvem spustni seznam, urejen topografsko, po abecedi.
V zavihku Bibliografija so navedene izbrane bibliografske enote Franceta Steleta in spletne povezave do digitalizatov na spletni strani dLib. Celotna Steletova bibliografija obsega okoli 800 enot (monografij, poglavij v monografijah in člankov) ter več kot 1200 leksikalnih in enciklopedičnih gesel. Časovni razpon objav sega od Steletovih gimnazijskih let do poklicnega obdobja in tudi posthumnih objav. Digitalni arhiv prinaša izbor vidnejših Steletovih objav, ki po pestrosti naslovov pričajo o njegovi vsestranskosti, spletne povezave pa bralcem omogočajo prebiranje tistih del, ki so bila digitalizirana. Iskanje je možno po ključnih besedah iz naslovov publikacij.
V zavihku Korespondenti je objavljen abecedni seznam korespondentov (osebna in korporativna imena), s katerimi si je Stele dopisoval, leta, v katerih si je dopisoval z njimi, in število kosov korespondenčnega gradiva. Steletov korespondenčni arhiv obsega okrog 2130 korespondentov, ki so mu poslali okoli 12.000 dopisov. Iskanje je možno po imenih korespondentov ter po letnicah začetka in konca dopisovanja. Korespondenčni arhiv Franceta Steleta hrani Biblioteka SAZU.
V zavihku O Francetu Steletu je biografski zapis o Steletu, v zavihku O Digitalnem arhivu Franceta Steleta pa navodila za uporabo spletne strani.
Gradivo, objavljeno na spletni strani Digitalni arhiv Franceta Steleta, je uporabnikom na voljo v skladu z licenco CC BY-NC-ND 4.0: namenjeno je samo za nekomercialno objavo, brez predelav in z navedbo avtorstva. Pri citiranju je obvezna navedba URL-naslova. Uporabniki, ki bi želeli gradivo objaviti, morajo zaprositi UIFS za dovoljenje.
Digitalni arhiv Franceta Steleta sodi med spletne strani, ki predstavljajo evropsko kulturno dediščino (npr. Europeana, monasterium) in dopolnjuje vrzel v prezentaciji dediščine z območja Slovenije v širšem evropskem prostoru. Z njo je zapolnjen desiderat v umetnostnozgodovinski stroki, saj spletna objava digitaliziranega gradiva Franceta Steleta omogoča širšo uporabo gradiva, ki je nepogrešljiv sestavni del malodane vsake umetnostnozgodovinske razprave, tako znanstvene kot tudi strokovne, hkrati pa omogoča tudi številne nadaljnje raziskave. Vsi zainteresirani ste vabljeni k obisku spletne strani.